Poljska je uradno prevzela vodenje ene od stalnih Natovih pomorskih skupin, specializiranih za protiminsko delovanje v Baltskem morju. Kot je sporočil poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz, se je januarja začela nova misija, v kateri bodo poljske vojaške sile igrale ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti plovnih poti v regiji. Skupina deluje kot del Natovih odzivnih sil in je zadolžena za odkrivanje ter nevtralizacijo morskih min ter drugih eksplozivnih sredstev. Operacija, ki jo pogosto imenujejo "minski ščit", predstavlja pomemben prispevek k obrambni drži zavezništva na njegovem vzhodnem krilu. Poljski kontingent bo usmerjal dejavnosti skupine, ki vključujejo redno patruljiranje in vaje z zavezniškimi mornaricami. Odločitev o poljskem prevzemu poveljstva odraža vse večjo odgovornost države v okviru regionalne varnostne arhitekture in poudarja strateški pomen Baltskega morja v trenutnih geopolitičnih razmerah.

Tožilstvo v Palermu je vložilo pritožbo zoper oprostilno sodbo nekdanjemu italijanskemu notranjemu ministru Matteu Salviniju. Salvini je bil v prvi stopnji oproščen obtožb o ugrabitvi oseb, povezanih z zadrževanjem migrantov na ladji Open Arms avgusta 2019. Obtožnica ga je bremenila nezakonitega zadrževanja skupine migrantov, ki so bili rešeni na morju, in preprečevanja pristanka ladje na Lampedusi.

Čilska mornarica je izvedla obsežno operacijo nadzora ribištva na morju (OFPO) »Mata Ui-I« 2025 v vodah otokov Rapa Nui in Salas y Gómez, ki sta oddaljena več kot 3.400 kilometrov od celine. Operacija je vključevala skupno uporabo mornariških in zračnih plovil, kot so letalo P-3 Orión, helikopter H125 in fregata FF-07 »Almirante Lynch«. Istočasno je španska mornarica po dveh letih italijanskega vodstva že devetič prevzela poveljstvo nad špansko-italijanskimi amfibijskimi silami (SIAF-SILF), večnacionalno silo, ustanovljeno leta 1998, specializirano za skupne amfibijske operacije hitrega odzivanja.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Nizozemska ladja Zr.Ms. Friesland je ponovno zasegla veliko količino droge v Karibskem morju. Tokrat so zasegli 318 kilogramov kokaina med operacijo, ki je potekala 18. avgusta. To je že osmi uspešen zaseg te ladje.

Evropska unija razmišlja o ukinitvi svoje nadzorne misije 'Irini' v Sredozemskem morju, ki je bila namenjena uveljavljanju embarga Združenih narodov na orožje proti Libiji in boju proti nezakonitim migracijam v Evropo. To se dogaja kljub stalnemu naraščanju števila migrantov iz Libije, poroča medij 'Welt am'. Ukinitel misije bi lahko imela pomembne posledice za nadzor meja EU in boj proti tihotapcem ljudi.

Kandidat za načelnika pomorskih operacij, admiral Daryl Caudle, je pozval ladjedelniško industrijo k "transformacijskim izboljšavam" in podvojitvi proizvodne zmogljivosti. Ta poteza je ključna za zadovoljitev potreb ameriške mornarice in izpolnitev zaveze sporazuma AUKUS s partnericama Avstralijo in Združenim kraljestvom. Caudle poudarja nujnost povečanja obsega proizvodnje ladij.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal, da bo Španija poslala vojaško ladjo iz Cartagene, da bi pomagala flotili, ki pluje proti Gazi. Ladja je opremljena za izvajanje reševalnih operacij, če bo to potrebno. Sánchez je ob tem poudaril podporo Ukrajini in obsodil dogajanje v Palestini.

Ameriška mornarica je uspešno izstrelila dron LUCAS s palube USS Santa Barbara, obalne bojne ladje, ki deluje v Arabskem zalivu. Ta mejnik označuje prvo izstrelitev samomorilskega drona s plovila na morju.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Razarač britanske Kraljeve mornarice HMS Duncan, ki ga je aktiviral NATO, je spremljal rusko vojaško ladjo med plovbo skozi britanske vode. To je bila prva operacija te vrste v zgodovini NATO-a, kar poudarja naraščajoče napetosti z Moskvo.

ZDA so napovedale nadaljnje zasege naftnih tankerjev blizu Venezuele, kar naj bi bila nova faza pritiska Trumpove administracije. Ruski predsednik Vladimir Putin je venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru ponudil podporo, potem ko so ZDA zasegle naftni tanker. Maduro je ZDA obtožil kraje venezuelske nafte. ZDA so prav tako uvedle sankcije proti nečakom venezuelskega voditelja.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

Ameriška obalna straža je s podporo obrambnega ministrstva zasegla še en naftni tanker, ki je bil nazadnje zasidran v Venezueli. Sekretarka za domovinsko varnost, Kristi Noem, je potrdila, da bodo Združene države nadaljevale z zasledovanjem nezakonitega premikanja sankcionirane nafte.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

V Južnem Kitajskem morju sta v razmaku 30 minut strmoglavila helikopter in lovec ameriške letalonosilke USS Nimitz. Vse člane posadke so rešili.

Mala japonska podmornica HA-19 in še štiri druge so bile namenjene, da bi prve udarile po ameriški floti v Pearl Harborju, še preden so padle prve bombe. Vendar pa je njena misija doživela spektakularen neuspeh.

V Omanu se nahaja suhi dok, ki spominja na tistega iz Vojne zvezd in privablja različne posameznike z dvomljivo preteklostjo. Hkrati Avstralija preučuje ozadje svoje oskrbe z gorivom, ki poteka skozi te neobičajne kanale.